»Moj Trst je mesto burje, ki čisti zrak in prevetri srce, mesto morja, mesto moje slovenske duše, vtkane v mozaik duš drugih narodnosti, ki oblikujejo multietičnost tega prostora, mesto socialnih in političnih bojev, mesto bohotne kulture in prodorne večjezične književnosti, s katero je naphano do svojega zadnjega vlakna.«

»Tudi oni so v mojem srcu, v moji duši.«

»Jaz ne prihajam v stik z drugim, jaz sem zraščena v tej mešanici, to je moj svet. Iz njega izhajajo vzroki in posledice mojih izbir.«

»Dejansko je moj prijatelj iskal stanovanje v Trstu, šel sem z njim. On je iskal, jaz sem našel.«

»Drugega mi ni preostalo, to je zadoščenje za mojo dušo.«

»Pa niso najbolj poznali moje duše in mojega srca, ki je utripalo samo za plezanje.«

»Kaj bo z mojo dušo? Saj nisem duhovnik. Niti psihiater. Major v pokoju sem.«

»Žariš in žgeš in v tvoji zlati luči vsa trudna duša moja trepeta.«

»Kriv sem; moja kazen je pravična; zaslužim si tako usodo; naj se Bog usmili moje duše.«